19 Sep
Ljudje se na stres in duševne obremenitve odzivamo različno. V osnovi zato, ker imamo različne zunanje vire podpore in različne notranje vire moči. Oboje je pri soočanju s stresom pomembno.
Zelo pomemben je tudi naš način razmišljanja. Če smo na primer prepričani, da se nismo sposobni spoprijemati s stresom, je jasno, da se bomo s stresom spoprijemali slabše, kot če bi zase verjeli, da lahko najdemo način, kako obvladati stres.
Dejstvo je, da stres in duševne obremenitve doživljamo vsi. Zato tako telesni kot psihični odzivi na te obremenitve niso znaki naše šibkosti. Celo nasprotno – pomagajo nam pri boljšem spoprijemanju.
Ko sprejmemo, da je stres del življenja, ga lahko vidimo kot nekaj, kar potencialno krepi našo psihološko odpornost. V zvezi s tem je avtorica Suzanne Kobasa na podagi svojih raziskovanj oblikovala konstrukt osebnostne čvrstosti.
Gre za osebnostno značilnost, ki pripomore k odpornosti na učinke stresa. Pripomore tudi k temu, da vidimo smisel življenja in sprememb ne doživljamo kot breme, ampak kot nekaj, kar je v življenju normalno in pričakovano.
Osebnostna čvrstost sestoji iz:
-
- občutka nadzora
- angažiranosti
- zmožnosti videti spremembe oz. ovire kot izziv
Za osebnostno čvrste ljudi je značilno, da …
… duševne obremenitve v obliki stresa ali sprememb doživljajo kot izziv in priložnost za rast. Torej jim ne predstavljajo nobene grožnje. Situacije ljudje doživljamo kot ogrožajoče takrat, kadar ocenimo, da nimamo dovolj virov, da bi se s situacijo uspešno spoprijeli. Sprejemanje stresnih situacij kot del življenja pa je naravnanost, ki je del osebnostne čvrstosti. Pomeni, da te obremenitve doživljamo kot izziv. Imamo občutek, da smo izzvani, da najdemo način, s katerim se bomo s situacijo uspešno soočili. Če nekaj doživljamo kot izziv, smo tudi bolj motivirani, da okrepimo vire, ki nam bodo v pomoč pri soočanju.
V tem kontekstu je pomembo, da se zavedamo, da so viri tako zunanji kot notranji. Med pomembne zunanje vire spada primerna in zadostna socialna podpora. Le to najpogosteje aktiviramo takrat, kadar ocenimo, da okoliščine občutno presežejo naše zmožnosti, da bi se s situacijo spoprijeli sami. In pomembno je, da jih aktiviramo, če imamo to možnost.
… so angažirani in zavzeti za izpolnitev dejavnosti, ki pripelje do želenega cilja. Zavedajo se pomembnosti biti vpleten v dogodke in stike z ljudmi, ki jih obkrožajo. Ne glede na to, kako močan stres obremenitev prinaša. Na nek način bi lahko rekli, da gre za prevzemanje odgovornosti, namesto umika v samoto in odtujitve. Angažiranost pomeni tudi, da smo pripravljeni vlagati napore v dosego cilja, ki smo si ga zadali.
… imajo občutek notranjega nadzora nad svojim življenjem. Gre za zavedanje, da situacijo, ne glede na njeno težavnost, izkoristijo kot priložnost za rast. Prepričani so, da imajo vpliv na to, kar se jim v življenju dogaja. Medtem se ljudje z zunanjim nadzorom povsem prepuščajo življenju in imajo občutek, da v zvezi z zahtevnimi situacijami ne morejo narediti nič.
Za doseganje osebnostne čvrstosti je pomembno, da so hkrati aktivne vse tri naštete komponente. Le osebe, ki imajo močno izražene vse troje, lahko dojemajo in sprejemajo življenje kot proces, ki se neprestano spreminja. Ob tem razumejo, da to zahteva neprestano učenje in prilagajanje (prožnost). Zavedajo se, da morajo prevzeti odgovornost in, da se ob tem lahko oprejo tudi na svoj socialni krog.
Osebnostno čvrsti ljudje so proaktivni, se zavzemajo zase in pri tem ne izključujejo drugih. Ne bežijo stran od stresnih situacij. Želijo si osebnostno rasti. To ne pomeni, da v stresnih situacijah uživajo, pač pa le, da so se z njimi pripravljeni soočiti.
Osebe, ki duševne obremenitve doživljajo kot grožnje, so povsem preplavljene z neprijetnimi čustvi strahu, nemoči, jeze in zaskrbljenosti. Teh neprijetnih občutkov se želijo čim prej razbremeniti, zato se osredotočijo zgolj na sprostitev čustvene napetosti. To vodi v nekonstruktivne načine spoprijemanja s stresom.
Posameznik, ki je bolj osebnostno čvrst, skuša torej stresne in zahtevne situacije spremeniti v priložnosti za rast in razvoj. S krepitvijo čvrstosti se izboljšajo tudi veščine soočanja s stresom. Poviša se tako imenovana frustracijska toleranca – odpornost na neuspeh. Tako se osebnostno čvrsti ljudje tudi lažje soočajo z neuspehi, lažje prenašajo ovire na poti do cilja.
Ugotovili so, da posamezniki, ki so bolj osebnostno čvrsti, bolje delujejo pod stresom in pod pritiskom. Raziskovalci, ki so proučevali profesionalne atlete, so ugotovili, da tisti, ki so bolj osebnostno čvrsti, doživljajo manj občutkov anksioznosti – so manj zaskrbljeni in doživljajo manj telesnih simptomov anksioznosti.
Je osebnostna čvrstost posledica dednosti ali okolja? Oboje. Torej se lahko veščin osebnostne čvrstosti naučimo. Prvi korak je lahko že to, da se s stresom in duševnimi obremenitvami soočimo, namesto, da se jim skušamo izogniti. Tako krepimo tudi pogum.
Če smo bolj osebnostno čvrsti imamo več interakcij z drugimi ljudmi, lažje vzpostavljamo stike, boljše skrbimo za svoje telo in tako premoremo tudi več sočutja do sebe – znamo torej poskrbeti zase. Raziskave prav tako ugotavljajo, da naj bi se visoka stopnja osebnostne čvrstosti lahko povezovala s pozitivno samopodobo.
Ni treba biti v vsem sam
Pomembno je izpostaviti, da osebnostna čvrstost ne pomeni, da si ne dovolimo prejeti pomoči. Osebnostna čvrstost je le drža, v kateri izhajamo iz pozicije moči, ko se srečamo z duševnimi obremenitvami. Pomeni, da verjamemo, da nam lahko uspe spoprijeti se s stresom in bolečino, ki jo te obremenitve prinašajo.
Nismo “superljudje”. Zato je socialna podpora eden izmed pomembnih virov spoprijemanja s stresom. Socialna opora je naš krog ljudi, ki so nam blizu in, ki jim zaupamo. Krog za nas pomembnih ljudi. Tudi iz tega podpornega kroga črpamo moč, kadar se spoprijemamo z duševnimi obremenitvami. Zato ni vseeno, kdo so ljudje v našem krogu.
Dovolj je že zavedanje, da imamo svoj krog ljudi, ki so nam lahko podpora. Le to ima namreč pogosto še bolj močen pozitiven vpliv na duševno zdravje, kakor to, da pomoč drugih dejansko prejmemo.
Deljenje lastnih zgodb je še en dejavnik socialne podpore. Preko deljenja se lahko z drugimi bolj povežemo, zato je pomembno spregovoriti o svojih težavah. Ko pripovedujemo o doživetih stiskah, to spodbuja razvoj odpornosti. Biti odprt in upati si pokazati svojo ranljivost nam lahko v varnih odnosih pomaga zaceliti rane.
Tako kot je na eni strani pomembno graditi na osebnostni čvrstosti in se uriti v konstruktivnem premagovanju ovir, je na drugi strani torej pomembno tudi, da nas obkrožajo ljudje, na katere se lahko zanesemo. Pomembno je vedeti, da kljub prevzeti odgovornosti, nismo sami. To dvoje je tudi tisto, kar nam omogoča, da se z duševnimi obremenitvami še bolj konstruktivno in uspešno soočamo.
Viri:
Erman, A.(2014). Osebna čvrstost. Kairos: slovenska revija za psihoterapijo, 8 (1-2), 93-110. https://www.skzp.si/wp-content/uploads/2016/02/Kairos-8-%C5%A1t.1-2-2014.pdf
Kompare, B., Stražišar M., Vec, T., Dogša, I., Jaušovec, N. in Curk, J. (2004). Psihologija – spoznanja in dileme. DZS.
Mosley, E., Laborde, S. (2016).Performing under Pressure: Influence of Personality-Trait-Like Individual Differences. Performance Psychology, 291-314. https://doi.org/10.1016/B978-0-12-803377-7.00018-1
Poljanec, A. Šömen, B. (2006). Razlike v oceni stila navezanosti, samopodobe in osebnostne čvrstosti pri poročenih in ločenih ženskah. Psihološka obzorja, 15, 127-140. http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2006_1/poljanec.pdf
