03 Sep
Prispevek je bil objavljen v pomladno-poletni reviji Terranova, številka 20.
Dobro počutje deluje kot notranji kompas, ki nam razkriva, ali naš organizem živi v harmoniji ali kaže znake neravnovesja. Počutje zaznamo preko sporočil v obliki občutkov, ki jih doživljamo v telesu. Občutke sprožijo čustva, ki se oblikujejo v možganih. Danes je nedvomno jasno, da sta fizično in psihično zdravje tesno povezana. Kljub temu se zdi, da ju še vedno obravnavamo preveč ločeno.
Hitri tempo sodobnega načina življenja prinaša veliko zahtev in izzivov ter z njimi številne stresne situacije. Ker smo ljudje precej prilagodljivi, vsak stres še ne pomeni grožnje. Težava nastopi, ko smo nenehno izpostavljeni kroničnemu negativnemu stresu, ki je za nas škodljiv. Ne le, da vpliva na psihično blagostanje, ampak poveča tudi stopnjo vnetja v telesu ter oslabi delovanje imunskega sistema, kar negativno vpliva na telesno zdravje – dokazano tudi na naš največji organ, kožo.
Potlačena čustva, nepredelane travme – viri notranjega stresa
Ljudje v našem vsakdanjem življenju nismo izpostavljeni le zunanjemu stresu, ki ga prinaša sodoben način življenja. Pomembno je, da se zavedamo tudi tistega, kar je pogosto skrito v globinah naše notranjosti – potlačenih čustev in nepredelanih travmatičnih izkušenj. Skozi življenje in razvoj namreč doživljamo številne vzpone in padce, ki pripomorejo k oblikovanju naše osebnosti in strategij spoprijemanja z zahtevnimi življenjskimi situacijami. Potlačena čustva in nerazrešene travme v našem telesu ustvarjajo neravnovesje, zaradi česar telo sprošča stresni hormon vse dokler travm ne razrešimo (Van der Kolk, 2023).
Potlačena čustva in nepredelane travmatične izkušnje niso edini vir notranjega stresa. Izjemno pomemben dejavnik je tudi odnos do samega sebe. Pogosto je ta odnos premalo sočuten, še posebej, ko od sebe zahtevamo preveč in si postavljamo previsoke ter nedosegljive standarde. Ob neprestanem doživljanju neuspehov v nenehnem lovljenju teh standardov, se zapletamo v ponavljajoči se krog samoobtoževanja.
Potem so tu še naši odnosi z drugimi, ki so za marsikoga vir stresa. Največkrat zato, ker ne zmoremo in ne znamo postaviti zdravih meja in zato sebe vedno znova postavimo na zadnje mesto. Vse to lahko pripomore k doživljanju občutkov krivde, nemoči, sramu, jeze, frustracije, žalosti, zaradi česar se preprosto ne moremo počutiti dobro. Če se ne ukvarjamo s temi čustvi in če ne negujemo svojega duševnega zdravja, lahko doživljanje neprijetnih in bolečih čustev postopoma privede do razvoja duševnih motenj, kot na primer anksiozne motnje in depresija. Z vsem tem psihološkim stresom torej še dodatno obremenjujemo naše že tako obremenjeno telo.
Koža je povezana z našimi čustvenimi odzivi
Povezava med duševnih zdravjem in zdravjem kože je zelo kompleksna. Narobe bi bilo, če bi prehitro sklepali, da so vsa nenormalna kožna stanja in kožna obolenja izključno vzrok psiholoških faktorjev. Na zdravje naše kože vpliva širok spekter dejavnikov, vključno z genetiko, okoljskimi vplivi, prehrano in podobno. Kako in če sploh se bo stres izražal na koži, je odvisno od vsakega posameznika. Kljub temu pa vpliv psiholoških faktorjev ob tem ni zanemarljiv.
Raziskave s področja psihodermatologije – vede, ki se ukvarja z raziskovanjem povezanosti duševnega zdravja in zdravja kože ugotavljajo, da duševni, telesni in čustveni stres nedvomno vplivajo na našo kožo. Čeprav natančnega vpliva ni mogoče določiti, različne študije ocenjujejo, da naj bi psihološki faktorji na stanje kože vplivali kar v 25-33% (Jafferany, 2011).
Za številne bolezni kože naj bi navečje tveganje med psihološkimi faktorji predstavljali depresija in anksioznost (Mento idr., 2020).
Iz fiziološkega vidika je koža namreč organ, ki je močno povezan s čustvenimi odzivi: pordelost, bledica, potenje in srbenje se lahko pojavijo kot posledica somatske aktivacije in izražajo različna čustvena stanja (Mento idr., 2020). Za razliko od mnogih drugih organov, se človeška epiderma takoj odzove na psihološki stres. Epiderma je površinski sloj kože, ki ščiti telo pred zunanjimi vplivi in je ključna za ohranjanje integritete kože.
Krožna povezanost med zdravjem kože in duševnim zdravjem
Seveda je pomembno poudariti, da povezava med duševnim zdravjem in zdravjem kože ni zgolj enosmerna. Tako kot lahko notranji stresorji vplivajo na razvoj ali poslabšanje kožnih obolenj, lahko kožna obolenja v obratni smeri negativno vplivajo na naše duševno zdravje. V tem primeru govorimo o cirkularni – krožni povezanosti. Poglejmo si, kako.
Doživljanje kroničnega stresa povzroči vnetje v našem telesu in upad imunskega sistema. Oboje lahko vpliva na poslabšanje obstoječih kožnih težav, kot so akne, atopijski dermatitis, psoriaza, rosacea, urtikaria. Poleg povečanega vnetja, lahko stres izzove tudi vedenja, kot je pretirano praskanje kože, kar lahko vodi do dodatnih poškodb. Kožna obolenja in poškodbe kože so pogosto vidne navzven in vplivajo na naš videz. Negativna samopodoba in neudobje v lastni koži sprožata neprijetne občutke, ki vplivajo na samozavest in lahko vodijo do izogibanja socialnim stikom. Ta vzorec se lahko stopnjuje do razvoja anksioznih in depresivnih motenj. Zaskrbljenost zaradi lastnega videza, upad samozavesti, neprijetna in boleča čustva ali razvoj duševnih motenj za naše telo ponovno pomeni notranji stres. Tako se sklene začarani krog, v katerem se telo neprestano bori proti stresu.
Ta krog pa ima tudi širši vpliv. Kožna obolenja lahko močno zaznamujejo naše družbeno življenje in medosebne odnose. Zaradi videza lahko na žalost doživljamo stigmo ali diskriminacijo, kar ponovno dodatno negativno vpliva na naše duševno zdravje. Ponovno se pojavijo občutki nesamozavesti, sramu in osamljenosti, kar krepi psihološko stisko in poslabša že tako načeto duševno zdravje.
Težave v duševnem zdravju lahko nadalje vplivajo še na nemotiviranost za nego kože, ki je ob kožnih obolenjih že tako zahtevnejša in še toliko bolj pomembna. Zanemarjanje higiene in skrbi za nego kože pomeni slabše možnosti za izboljšanje kožnih obolenj ali drugih kožnih stanj.
Krepimo lastne notranje vire moči in osebnostno čvrstost
Čeprav se omenjene povezave zdijo precej zapletene in včasih brezizhodne, v resnici ni vse tako slabo. Spoznanje o tem, da so stvari medsebojno povezane, nam daje tudi moč in priložnost, da k reševanju težav pristopimo celostno, kar lahko prinese dolgoročno izboljšanje.
S psihološkega vidika je predvsem pomembno, da krepimo lastne notranje vire moči in veščino osebnostne čvrstosti. Ravno slednja velja za osebnostno značilnost, ki pripomore k odpornosti na učinke negativnega stresa. Bolj kot bomo osebnostno čvrsti, lažje in bolj konstruktivno bomo obvladovali izzive, ki jih prinaša življenje. Če bomo dobro skrbeli za svoj notranji svet, bomo dosegali boljše duševno in telesno počutje, kar bo vplivalo tudi na zdravje naše kože.
VIRI:
- Jafferany, M. (2011). Psychodermatology: When the Mind and Skin Interact. Psychiatric Times, 28(12), 26-32.
- Mento, C., Rizzo, A., Muscatello, M. R. A, Zoccali, R. A. in Bruno, A. (2020). Negative Emotions in Skin Disorders: A Systematic Review. International Journal of Psychological Research (Medellin). 13(1), 71-86. https://doi.org/10.21500/20112084.4078
- Van der Kolk, B. (2023). Telo si vse zapomni: možgani um in telo pri zdravljenju travme. Ljubljana, V. B. Z.
