09 Nov
Prispevek je bil objavljen v reviji Terranova, številka 21, jesen/zima 2024/25.
Dolgoživost je tema, ki že dolgo vzbuja zanimanje znanstvenikov, raziskovalcev in širše javnosti. Dolgo življenje smo običajno povezovali predvsem z genetskimi dejavniki in zdravim načinom življenja, kot so uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost in izogibanje škodljivim razvadam. Raziskave danes vse bolj raziskujejo in poudarjajo pomen psiholoških dejavnikov in miselne naravnanosti pri doseganju dolgoživosti.
Psiholoških dejavnikov, ki naj bi glede na ugotovitve raziskav pomembno pripomogli k dolgoživosti je več, in se med seboj prepletajo. Prav vsi pa so takšni, ki jih lahko krepimo z vajo in treningom.
Jasno je, da kroničen toksični stres škodljivo vpliva na naše telo in na naše psihološko blagostanje. Vemo, da dolgotrajna izpostavljenost škodljivemu stresu skrajšuje življenjsko dobo. Več študij je dokazalo, da se zaradi doživljanja kronične stiske (npr. stres na delovnem mestu, občutek osamljenosti, nefunkcionalni odnosi), obrabijo fiziološki regulacijski sistemi, ki so v našem telesu odgovorni za odziv na stres. Obraba teh sistemov spodbuja razvoj bolezni in vodi v prezgodnjo smrt (McEwen, 2012).
Zato je obvladovanje stresa je ena izmed ključnih komponent dolgoživosti. Obstajajo učinkovite strategije obvladovanja stresa. V zadnjem času, ko se vse več ljudi počuti preobremenjenih in na robu izgorelosti, se veliko govori o učinkovitosti tehnik čuječnosti, meditacije, joge, zavestnega dihanja, tehnik sproščanja … Dokazano je, da lahko omenjene tehnike znantno zmanjšajo negativne učinke škodljivega stresa na telo in um.
Vendarle se tu pojavlja vprašanje. Čeprav vemo, kako škodljiv je tovrsten stres, in imamo hkrati toliko rešitev dobesedno na dlani, zakaj je še vedno toliko ljudi preobremenjenih in nezadovoljnih z življenjem?
Vestnost - napovedovalka zdravega vedenja
Morda se eden izmed odgovorov skriva v osebnostni lastnosti, ki je med vsemi drugimi osebnostnimi dimenzijami, glede na izsledke raziskav, najbolj povezana z dolgoživostjo. To je vestnost (Friedman idr. 2014).
Ljudje z visoko stopnjo vestnosti so običajno bolj organizirani, disciplinirani, skrbni, zanesljivi, pozorni na podrobnosti, odgovorni in imajo močno samodisciplino. Friedman idr. (2014) ugotavljajo še, da naj bi bila vestnost tudi napovedovalec bolj zdravih vedenj in boljšega splošnega fizičnega zdravja.
Vsekakor to ne pomeni, da so vsi tisti, ki imajo nizko stopnjo vestnosti, obsojeni na to, da bodo v življenju vedno preobremenjeni in nezadovoljni. Vestnost, oziroma vse njene komponente, lahko razvijamo in krepimo vse življenje. Kako? S pomočjo samorefleksije, ki spodbuja samozavedanje in z veliko vaje.
Tudi tu se, žal, nemalokrat zatakne. Ljudje smo namreč mojstri izgovorov. Nedejavnost je všeč tudi našim možganom, ki so zaradi svoje preživetvene funkcije usmerjeni k ohranjanju energije, ki bi jo morebiti potrebovali, če se znajdemo v nevarnosti. Zato nas možgani ne silijo v aktivnost in zato se tudi najpreprostejše vaje krepitve duševnega zdravja včasih zdijo neverjetno naporne.
Morda vas bodo ugotovitve raziskav v nadaljevanju vseeno spodbudile k temu, da se zavestno odločite za krepitev duševnega zdravja. Če se s tem že ukvarjate, pa bodo le še dodatna potrditev, da je smer, ki ste jo izbrali, koristna za vas.
Optimizem "podaljšuje" življenje
Raziskave ugotavljajo, da je pozitivna naravnanost pomemben psihološki dejavnik, ki vpliva na dolgoživost. Optimizem, sestavni del pozitivne naravnanosti, je psihološka značilnost, ki pomeni pričakovanje, da se nam bodo v življenju v splošnem dogajale dobre stvari. Raziskave so pokazale, da je za bolj optimistične posameznike manj verjetno, da bodo zboleli za kroničnimi boleznimi, ki lahko vodijo v prezgodnjo smrt. Prav tako nekatere raziskave ugotavljajo, da bi naj bil optimizem v povprečju povezan z 11-15% daljšim življenjem in z večjimi možnostmi za dosego visoke starosti do 85 let ali več. Pri tem je potrebno poudariti, da so bile te povezave v raziskavah neodvisne od drugih faktorjev kot so denimo socialni status in zdravstveno stanje ter življenjski slog (Lee idr. 2019).
S hvaležnostjo do doživljanja manj stresa
Praksa hvaležnosti je prav tako sestavni del pozitivne naravnanosti. Vključuje prepoznavanje in vrednotenje pozitivnih vidikov življenja in tako prispeva k dolgoročnemu zdravju. Študije kažejo, da ljudje, ki redno prakticirajo hvaležnost, doživljajo manj stresa, imajo boljše medosebne odnose in boljše fizično zdravje. Hvaležnost preusmerja fokus iz pomanjkanja na obilje. To spodbuja pozitivna čustva in vedenja, ki prispevajo k splošnemu blagostanju in krepijo optimizem. Bolj kot smo pozitivno naravnani, lažje obvladujemo tudi stres.
Poleg krepitve zdrave pozitivne naravnanosti je pomembno še razvijanje čustvene inteligence. Po Golemanu (2021) se čustvena inteligenca nanaša na sposobnost, da znamo prepoznavati lastn čustva in čustva drugih, smo se zmožni motivirati in zmoremo obvladovati čustva v nas samih in v odnosih z drugimi. Krepitev čustvene inteligence je pomembna zato, ker med drugim veliko pripomore k premagovanju stresa in dobremu počutju. O njeni učinkovitosti pričajo številne raziskave (Wharam, 2012).
Večja prožnost, lažje spoprijevanje z nepredvidljivim
Omeniti je potrebno še prožno miselno naravnanost, ki je v svetu, kot ga živimo danes, izjemnega pomena za ohranjanje optimizma in obvladovanja stresa. Prožna miselna naravnanost vključuje prilagodljivost, željo po učenju novih veščin, proaktivnost in odprtost za spremembe.
Bolj kot smo prožni, lažje se soočamo z nepredvidljivimi življenjskimi izzivi, kar prispeva k dolgoročnemu zdravju in dobremu počutju. Prožna miselna naravnanost je še ena veščina, ki jo lahko krepimo z vajo.
Zavedanje, da je naše življenje smiselno nam daje občutek pomembnosti in koristnosti. S tem se veča tudi občutek lastne vrednosti, počutimo se bolj izpolnjene. Vse to ne pripomore le k pozitivni naravnanosti, pač pa tudi h krepitvi notranje motivacije. Zanjo pravimo, da “prihaja od znotraj”. Ko smo notranje motivirani, počnemo stvari zaradi lastnega interesa in ne zato, ker bi tako želeli ali zahtevali drugi. Zato je kot taka tudi močejša in dolgotrajnejša. Spodbuja nas k doseganju želenih ciljev in k razvoju svojih potencialov. Če se počutimo pomembne, koristne, vredne, izpolnjene in notranje motivirane, bomo tudi bolj zadovoljni z življenjem. Študije potrjujejo, da trenutno zadovoljstvo z življenjem vpliva na dolgoživost (Lyyra idr., 2006).
Močne socialne vezi so ključne
Občutek pomembnosti in koristnosti zadovoljuje potrebo po pripadnosti, ki je ena izmed osnovnih človekovih potreb. Ljudje smo družbena bitja in od nekdaj sta družbena povezanost in aktivno sodelovanje pomembna dejavnika preživetja ter dolgoživosti. Močne socialne vezi in aktivno vključevanje v skupinske dejavnosti izboljšujejo duševno zdravje, zmanjšujejo občutek osamljenosti ter povečujejo občutek pripadnosti in podpore. Številne raziskave kažejo, da naj bi ljudje z bogatim socialnim življenjem in relativno močnimi socialnimi vezmi, živeli dlje in imeli manj zdravstvenih težav kot tisti, ki so osamljeni ali socialno izolirani (Holt-Lunstad, 2010). Ob tem je seveda potrebno poudariti, da ni nepomembno, kakšni so ti odnosi. Kvaliteta odnosov naj bo vedno pred kvantiteto.
Čeprav je torej dolgo veljalo, da je dolgoživost odvisna predvsem od fizičnega zdravja, danes vse bolj ugotavljamo, da ne smemo zanemariti drugih dveh pomembnih stebrov zdravja – duševnega in socialnega. Da boste lahko učinkovito, zadovoljno in dolgotrajno dobro živeli, je pomembno, da poskrbite za vse tri stebre zdravja.
Če se boste preveč nagibali v eno samo smer in zanemarili ostali dve, boste porušili ravnovesje in se znašli v neprijetnih občutkih. Le ti naj vam bodo vedno dober opomnik za razmislek in spodbuda k spremembi.
VIRI:
Friedman, H. S., Kern, M. L., Hampson, S. E., Duckworth, A. L. (2014). A new life-span approach to conscientiousness and health: Combining the pieces of the causal puzzle. Developmental Psychology. 50(5), 1377–1389. https://doi.org/10.1037/a0030373
Goleman, D. (2021) Čustvena inteligenca. Zakaj je lahko pomembnejša od IQ. Ljubljana, Mladinska knjiga.
Holt-Lunstad, J., Smith, T. B., Layton, J. B. (2010). Social Relationships and Mortality Risk: A Meta-analytic Review. PLOS Medicine. 7(7). https://doi.org/10.1371/journal.pmed.1000316
Lee, O. L., James, P., Zevon, S. E., Kim, S. E., Trudel-Fitzgerald, C., Spiro III, A., Grodstein, F., Kubzansky, L. D. (2019). Optimism is associated with exceptional longevity in 2 epidemiologic cohorts of men and women. Proc Natl Acad Sci USA. 116(37), 18357-18362. https://doi.org/10.1073/pnas.1900712116
Lyyra, T.-M., Törmäkangas, T. M., Read, S., Rantanen, T., Berg, S. (2006). Satisfaction with present life predicts survival in octogenarians. The Journals of Gerontology. Series B, Psychological Sciences and Social Sciences. 61, 319–326. https://doi.org/10.1093/geronb/61.6.P319
McEwen B. S. (2012) Brain on stress: how the social environment gets under the skin. Proc Natl Acad Sci USA. 109(2),17180–17185. https://doi.org/10.1073/pnas.112125410
Wharam, J. (2012). Čustvena inteligenca. Potovanje v središče samega sebe. Ig, Anu Elara.
